Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva je v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica v Podjetniškem inkubatorju Ilirska Bistrica – Objekt 27 izvedel strokovni dogodek, ki je združil podjetnike, strokovnjake, investitorje ter predstavnike podpornega okolja z namenom okrepiti sodelovanje in spodbuditi razvojne premike v Primorsko-notranjski regiji. Dogodek je postregel s pomembno vsebinsko razpravo ter jasno skupno ugotovitvijo: podjetja v občini in regiji imajo priložnost za pospešen razvoj, če bodo znala strateško povezati znanje, ambicije in bodo odprta za sodelovanje.
Dogodek je odprl župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič, ki je poudaril pomen povezovanja gospodarstva in podpornega okolja ter vloge inkubatorja pri krepitvi podjetništva. Izpostavil je, da si občina želi okolje z več kakovostnimi delovnimi mesti, kjer se izkušnje uveljavljenih podjetij povezujejo z dinamiko mladih podjetnikov.
Na okrogli mizi so sodelovali dr. Jana Nadoh Bergoč, prof. dr. Miha Škerlavaj, Jerneja Čeligoj, Uroš Petohleb in Tomaž Stojanović. V razpravi so izpostavili konkretne razvojne izzive, priložnosti ter ključne spremembe, potrebne za dvig dodane na zaposlenega v občini in regiji.
Dr. Jana Nadoh Bergoč je poudarila, da razvoj podjetniškega ekosistema temelji na jasni viziji, strateški usmeritvi in kulturi, ki spodbuja učenje, eksperimentiranje ter inoviranje. Po njenem mnenju je Primorsko-notranjska regija utesnjena predvsem zaradi pomanjkanja poguma in proaktivnosti med podjetji in podjetniki, kar se da preseči le z bolj odprtim, partnerskim sodelovanjem med izkušenimi podjetji, startupi in celotnim podpornim okoljem. Ključ do napredka so ljudje – njihova pripravljenost, znanje in sposobnost, da se aktivirajo in prevzamejo odgovornost za spremembe.
Prof. dr. Miha Škerlavaj je ob tem izpostavil, da razvoj ni enkraten dogodek, temveč dolgotrajen proces, ki zahteva konsistentnost, potrpežljivost ter ustvarjanje pogojev, v katerih inovacije lahko nastajajo in se udejanjajo. Slovenija se po njegovem lahko veliko nauči iz tujih praks, a mora oblikovati lastni razvojni model, ki upošteva specifike lokalnega okolja. Kombinacija majhnih, vsakodnevnih izboljšav in drznih, strateško usmerjenih projektov je tista, ki lahko premakne podjetja in s tem regijo na višjo razvojno raven ter dvigne ambicije celotnega ekosistema.
Zelo dobra poznavalka kitajskega trga, Jerneja Čeligoj, je poudarila, da Kitajska razmišlja izrazito dolgoročno, strateško in z močno osredotočenostjo na globalno konkurenčnost. Kot država skrbi za pozicioniranje navzven, istočasno pa ustvarja različne podsisteme, ki spodbujajo sodelovanje in tekmovalnost med startupi in podjetji. Poudarila je, da so evropski trgi zanjo izjemno relevantni. Slovenija ima na tem področju naravno prednost, saj evropski trg pozna in mu pripada, zato lahko kitajskim partnerjem ponudi unikatno kombinacijo znanja, nišnih produktov ter visokih standardov, vendar je to potrebno narediti zelo preudarno.
Uroš Petohleb je poudaril, da izkušeni managerji startupom prinašajo ključne kompetence – od strateške zrelosti in fokusa do operativne discipline, kriznega upravljanja in dostopa do močnih omrežij. Opozoril je, da imamo v Sloveniji podporne organizacije za zgodnje faze podjetij (inkubatorji, pospeševalniki), skoraj nimamo pa sistemskega okolja, ki bi podjetjem pomagalo hitro rasti, ko enkrat že dosežejo prve tržne uspehe. Po njegovem lahko start-upi z ustreznimi povezavami z uveljavljenimi podjetji deloma nadomestijo njihove razvojne oddelke in ustvarijo obojestransko koristna partnerstva. Regija ima priložnost zgraditi most med gospodarstvom in startupi, kar že podpira lokalni inkubator – ta pa je zdaj na točki, ko mora narediti preskok k svojemu temeljnemu poslanstvu: poglobljenemu sodelovanju z gospodarstvom, strateškim partnerstvom in dinamičnim odnosom med startupi ter investitorji, ki bodo ključni za prihodnjo gospodarsko preobrazbo.
Tomaž Stojanović pa je opozoril, da se podjetja težko razvijajo, če se preveč oklepajo obstoječih kompetenc in preverjenih modelov. Če želijo podjetja izregije okrepiti svojo globalno konkurenčnost, morajo vlagati v razvoj specializiranih produktov, graditi lastne blagovne znamke in razvijati jasne, dolgoročne razvojne strategije. To je mogoče le z usklajenim sodelovanjem podjetij ter podpornih institucij, ki morajo skupaj ustvarjati okolje, v katerem imajo inovacije in ambiciozni projekti prostor, podporo in vztrajnost, ki jo zahteva sodoben globalni trg.
Doc. dr. Aleš Pustovrh je skozi predstavitev izpostavil, da je pri prehodu od ideje do tržnega preboja ključno hitro zavzemanje novih trgov, saj bo najuspešnejše tisto podjetje, ki bo prvo prepoznalo in osvojilo priložnost. Pospešena rast je pri tem temeljni dejavnik uspeha, zato morajo podjetja vse druge procese — od kadrov in povezav do upravljanja in partnerstev — prilagoditi podpori rasti. Ključno vlogo imajo pri tem investicijski skladi in druge institucije ekosistema, ki podjetjem ne zagotavljajo le kapitala, temveč tudi optimizacijo ključnih poslovnih funkcij, dostop do partnerstev, razvoj managerskih kompetenc ter strateško podporo, potrebno za hitro in učinkovito širitev.
Ob zaključku je vodja Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva, Dolores Keš, izpostavila jasno zavezo inkubatorja v prihodnjem obdobju: »Pripravljeno smo narediti korak dlje.« Inkubator si bo prizadeval za sodelovanja med podjetji, startupi, investitorji in mednarodnimi partnerji, razširil mentorsko mrežo ter intenzivno podpiral podjetja pri vstopu na tuje trge. Kot je poudarila: »Vsakogar, ki želi prispevati k rasti podjetniškega ekosistema, vabimo, da se nam pridruži – kot mentor, partner, investitor, podjetnik ali podpornik. Podpreti želimo projekte, ki bodo imeli konkreten pozitivni razvojni učinek na gospodarstvo, prebivalstvo in okolje .«
Dogodek je sklenil močan skupni zaključek: razvoj ni naključje, ampak odločitev. Tokratni dogodek je prvi korak in pomemben začetek nove razvojne faze, ki zahteva sodelovanje, pogum in usklajeno vizijo.
