S člani in članicami študijskega krožka Kraške jame – naravna dediščina pod površjem smo v nedeljo, 24. maja 2026, obiskali Divaško jamo, ki jo je leta leta 1884 odkril Gregor Žiberna, slovenski jamar, rojen leta 1855 v Divači, kjer je leta 1929 tudi sklenil svojo bogato življenjsko pot.
Žiberna je bil vaški posebnež in veseljak, ki je marsikoga pretental in dobil zato vzdevek Tentava. Stalne zaposlitve ni imel. Za plačilo je za muzeje in šole lovil gade in modrase, hkrati se je z veliko vnemo podajal v bližnje kraško podzemlje. Leta 1884 je zaslovel z odkritjem prostorne Divaške jame (najprej imenovana Rudolfova jama). S sovaščanom Jakobom Rešaverjem je vso jamo raziskal, poimenoval posamezne kapnike in druge detajle s slovenskimi imeni, ki pa so se večinoma izgubila. Leta 1885 je dala divaška občina izdelati poti ter vhod v jamo in jamo so začeli obiskovati domačini in številni tujci. Žiberna je bil čuvaj jame in jamski vodnik, saj je znal tudi nemško in italijansko. Občina je 1886 sklenila najemno pogodbo za 10 let z avstrijskim turističnim klubom na Dunaju, a sta jo partnerja 1890 razveljavila in jama je prišla v upravljanje planinskega društva. Po 2. svetovni vojni jama turistom ni bila dostopna, ker so 1943 Nemci razstrelili vhod, da ne bi imeli v njej partizani zavetja.
Jama leži na robu kraškega sveta v okolici Divače, kraja, ki je močno povezan z razvojem železnice in pomembnimi prometnimi potmi med notranjostjo Slovenije in morjem. Prav železnica je nekoč omogočila hitrejši razvoj turizma in obiskovanja kraških znamenitosti. Divača danes predstavlja pomembno izhodišče za raziskovanje Krasa, saj se v njeni bližini nahajajo številne znamenite turistične jame. Med najbolj znanimi so Škocjanske jame, Vilenica in Dimnica.
Območje je izjemno bogato s podzemnim svetom, ki ga je skozi tisočletja oblikovala voda. Divaška jama obiskovalce navduši s številnimi kapniki, podzemnimi dvoranami in tihim svetom, kjer čas teče drugače kot na površju. Posebno vrednost jami daje dejstvo, da je bila med prvimi jamami na Krasu urejena za turistični obisk. Pomembna je tudi zaradi raziskovanja kraškega podzemlja in razumevanja nastanka kraških pojavov.
Med obiskom smo spoznali, kako občutljiv in dragocen je podzemni svet ter kako pomembno je njegovo varovanje. Vodnik nam je predstavil zgodovino raziskovanja jame in življenje v podzemlju. Poseben vtis so na nas naredile kapniške zavese in mogočni stalagmiti, ki pričajo o večtisočletnem nastajanju.
Ob obisku smo se ustavili tudi pri udornici Risnik, ki velja za eno največjih udornic na Krasu. Risnik s svojo globino in poraščenimi stenami pokaže, kako se kraški svet nenehno spreminja. Pogled v udornico je bil za mnoge člane eno najmočnejših doživetij dneva. Med potjo smo opazovali tudi značilno kraško pokrajino z rdečo zemljo, suhozidi in redkim drevjem. V jami nas je spremljala prijetna hladnost, ki je ustvarila popolnoma drugačno vzdušje kot zunaj na površju.
Obisk je bil tudi priložnost za druženje, pogovor in skupno odkrivanje naravne dediščine Slovenije. Takšna doživetja nas vedno znova opominjajo, kako bogat in skrivnosten je svet pod površjem zemlje. Divaška jama nas je navdušila s svojo lepoto, zgodovino in občutkom tišine, ki ga lahko doživimo le globoko pod kraškim površjem.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Ljudske univerze Postojna, Enote Univerza za tretje življenjsko obdobje, poteka pa pod mentorstvom Alenke Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
Ljudska univerza Postojna, Enota Univerza za tretje življenjsko obdobje
