V nedeljo, 14. junija 2026, smo zaključili študijski krožek Kraške jame dediščina pod površjem. V zadnjih treh mesecih smo obiskali Križno jamo, izvedli pohod ob ponoru reke Reke, prehodili del poti v Živem muzeju krasa, se spustili v Škocjanske jame, Planinsko jamo in Divaško jamo ter prehodil pešpot iz Divače do Škocjanskih jam in nazadnje obiskali jamo Vilenico.
Vilenica slovi kot prva turistična jama na svetu in leži ob lokalni cesti Sežana–Lokev. Leta 1633 je dal lastnik grof Petač jamo v upravljanje lokavski župniji. Določil je tudi, da lahko župnija razpolaga z vsemi dohodki od vódenih ogledov jame – zato domačini štejejo, da je njihova jama turistično aktivna že skoraj 400 let.
Do sredine 19. stoletja je Vilenica slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Dolgo zapuščena je ponovno zaživela leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko društvo Sežana. Člani društva so v svojem prostem času postopoma obnovili poti in uredili električno razsvetljavo. Za obiskovalce je Vilenica opremljena in osvetljena v dolžini 450 m.
Jama je nekoč močno burila domišljijo obiskovalcev in domačini so verjeli, da v njej prebivajo dobre vile. Tako je Vilenica dobila svoje ime. O nastanku govori pripovedka Kako je ratala jama Vilenica.
Ob zadnjem obisku jame v okviru študijskega krožka so bili člani enotnega mnenja, da so skozi neposredno izkušnjo spoznali izjemno bogastvo slovenskega kraškega sveta ter razvili globlje razumevanje povezanosti med površjem in skrivnostnim podzemljem. Ob obiskih Križne jame, Planinske jame, Divaške jame, Škocjanskih jam in Vilenice ter ob pohodih ob ponoru reke Reke, po Živem muzeju krasa in pešpoti med Divačo in Škocjanskimi jamami so se učili v naravnem okolju, opazovali kraške pojave in odkrivali pomen njihovega varovanja.
Posebna vrednost krožka so bili demokratični odnosi med udeleženci, saj so skupaj načrtovali dejavnosti, si izmenjevali znanje, izkušnje in opažanja ter soustvarjali učno okolje, ki je temeljilo na spoštovanju in sodelovanju. Krožek je prispeval k večji ozaveščenosti o pomenu naravne dediščine ter pokazal, da je kraški svet mnogo več kot le jame – je preplet vode, kamna, človeka in narave. Člani so pridobili nova znanja, okrepili medsebojne vezi in razvili odgovoren odnos do enega najdragocenejših delov slovenske naravne dediščine.
S pomočjo študijskega krožka smo udeležencem približali izjemno bogastvo slovenskega krasa na način, ki ga učilnica ne more nadomestiti – z neposrednim doživljanjem narave, raziskovanjem kraških pojavov in učenjem na terenu.
Študijski krožek je dokazal, da odrasli radi in uspešno pridobivajo nova znanja, kadar so ta povezana z izkušnjo, raziskovanjem in medsebojnim sodelovanjem. Verjamemo, da smo s krožkom prispevali k večjemu poznavanju in vrednotenju kraškega sveta ter krepitvi aktivnega državljanstva na lokalni ravni.
V času, ko se ljudje vse bolj oddaljujemo od narave, imajo tovrstni programi posebno vrednost, saj povezujejo znanje, gibanje, druženje in skrb za okolje.
Študijski krožek sofinancira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in poteka prek Ljudske univerze Postojna, Enote Univerza za tretje življenjsko obdobje, vodi ga mentorica študijskih krožkov Alenka Veber.
Besedilo in fotografije Alenka Veber, mentorica
